»Bolj smo vajene porazov kot priznanj, a porazi nas ne smejo narediti šibkejših ali omajati in utišati. Z vsakim porazom smo močnejše, bolj povezane, glasnejše (...), in če nam že dajejo oznako, da smo problematične, potem bodimo problematične do konca in se postavimo za sebe, za svoje kolegice, tovarišice, sestre, pa tudi druge, ne glede na njihovo spolno usmeritev, opredelitev, spol in tako dalje.«
»Če lahko v samoizolaciji zleknjeni v udoben naslanjač (zbrano) beremo, ne da bi na nas pritiskala preživetvena stiska, spadamo med privilegirane državljane.«
»Sreča je, da bratomorilske vojne, ki je sledila, ni videl. Kdo ve, kako bi pisatelj judovskega in pravoslavnega rodu, ki se je imel za edinega jugoslovanskega pisca, prenesel pogled na še eno manifestacijo zla, tistega zla, ki ga je že kot otrok občutil na svoji koži, v svoji duši.«
